Namen dneva je spodbuditi zavedanje o odgovornem ravnanju s hrano in prispevati k zmanjševanju količin odpadne hrane. 
V vrtcu Mala Nedelja, v skupini otrok 3-6 let, smo v okviru ekoprojekta Podnebne spremembe spoznavali luno in lunine mene. Zanimivo opažanje polne lune ali ščipa nam ni prineslo veliko novega, pa vendar so otroci za raziskovanje skupaj s svojimi starši fotografirali luno in prinesli v vrtec fotografije, jih primerjali med seboj in se o tem pogovarjali.
V vrtcu smo vsak dan opazovali vremenske pojave in jih skrbno beležili, se o njih pogovarjali ter jih doživeli v naravi na vsakodnevnem sprehodu, kjer smo obenem izvedli tudi zimsko štetje prometa. Uredili smo si knjižni kotiček s knjigami o luni, ustvarili smo tipno pravljico »Kje si luna« iz odpadnega materiala in pripravili rakete, s katerimi smo izvajali gibalno igro, Kje je luna, kje je luna.
Pogledali smo si posnetek o luni in ugotovili, da luna ni rumena in gladka kot jo vidimo s prostim očesom. Zato smo naredili poskus: na okrogel pladenj smo nasuli moko, v katero smo iz različnih višin spuščali koščice iz različnega sadja, da so se naredile luknje. Tako je naša luna izgledala kot prava.
Po enem mesecu opazovanj in igre na temo luna smo z velikim veseljem pričakali naslednjo polno luno in lunin popoldan v vrtu. Na dan polne lune smo ostali v vrtcu do večera, si pripravili razne kotičke, opazovali smo zvezde na stropu naše igralnice, za hip smo se preoblekli in postali astronavti, ki gredo na luno, peli in plesali, na strop smo namestili lunine mene, da smo jih lahko opazovali in ustvarili svojega super junaka ZVEZDOGLEDA iz odpadnih tetrapakov.
V tem popoldnevu so nas vabile okrogle oblike, zato smo se sladkali z luninimi palačinkami in končno je napočil čas, ko je zunaj postala tema. Z daljnogledom in teleskopi smo se kot pravi lunini raziskovalci odpravili na delo. Naš večerni pohod ni skrival malo razočaranja, saj naša polna luna ni bila vidna, kar je zakuhal vremenski preobrat na ta dan, ko je čez dan malo snežilo in je bilo zvečer oblačno. Ugotovili smo, da je luna skrita za oblaki ali pa da jo je bolel modrostni zob, kot v pesmici in je zemlja ostala v temi.
Ne glede na to, da nismo videli lune, smo preživeli nepozaben popoldan, pol novih doživetij, nato pa dokaj prijetno utrujeni in malce mrzlih rok pričakali starše ter se ob 19. uri odpravili domov, v lunino kraljestvo v zavetju tople postelje.
Zapisala, Liljana Peršak
Koordinatorica za Podnebne spremembe v projektu Ekošola
