Letos, ob svetovnem dnevu hrane 2024, ki poteka pod geslom »Pravica do hrane za boljše življenje in boljšo prihodnost«, Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) poziva k večjemu prizadevanju za zagotavljanje osnovne človekove pravice do hrane.
Glavni poudarki so na dostopnosti, raznolikosti, hranilni vrednosti in varnosti hrane za vse ljudi ne glede na njihove ekonomske razmere ali geografsko lego. Čeprav svet že danes prideluje dovolj hrane za celotno prebivalstvo, je problem še vedno dostop do te hrane – mnogi so namreč zaradi neenakosti, podnebnih sprememb in konfliktov še vedno lačni. FAO izpostavlja, da ima pravica do hrane temeljno vlogo pri zagotavljanju trajnostne prihodnosti.
Trajnostno kmetijstvo in podnebne prilagoditve
Podnebne spremembe vse bolj ogrožajo pridelavo hrane. Zaradi vse pogostejših vremenskih ekstremov je pomembno, da kmetje sprejemajo ukrepe, ki pripomorejo k večji odpornosti kmetijstva, kot so na primer podnebno prilagodljivi pridelki in sodobni namakalni sistemi. V Sloveniji, kjer se je v zadnjih letih povečala samooskrba z mesom, medtem ko je pri sadju in zelenjavi še vedno precej nizka, je trajnostno kmetijstvo ključno za doseganje prehranske varnosti in zmanjšanje odvisnosti od uvoza.
Dostopnost in dostop do hranilno bogatih živil
FAO poudarja, da je pravica do hrane več kot zgolj zagotovitev količinsko zadostne hrane – pomembno je, da je hrana hranilno bogata in varna. Z raznolikostjo pridelkov in dostopom do lokalno pridelane hrane lahko zmanjšamo prehransko pomanjkanje in izboljšamo zdravje prebivalstva.
Zmanjševanje količin zavržene hrane
Svetovni dan hrane 2024 opozarja tudi na to, da je zavržena hrana velika izguba virov. Zavržena hrana pomeni izgubo vode, energije in zemlje, ki so bili vloženi v njeno pridelavo. V Sloveniji, kjer povprečen prebivalec zavrže približno 68 kg hrane na leto, je ključna ozaveščenost o pomenu zmanjšanja živilskih odpadkov.
Pravica do hrane kot osnova za socialno pravičnost
Na globalni ravni FAO poudarja, da mora biti hrana dostopna vsem, ne glede na njihov socialni položaj. To je ključni cilj trajnostnega razvoja, saj so lakota, podhranjenost in prehranska negotovost neposredne posledice socialne neenakosti. Svetovni dan hrane tako predstavlja poziv k enotnosti v prizadevanju za odpravo lakote in zagotavljanje dostojnega življenja za vse. FAO poleg tega spodbuja države k sprejetju politik, ki bodo olajšale dostop do prehrane ter hkrati podpirale inovativne rešitve, kot so na primer krožno gospodarstvo in ekološko kmetijstvo.
Samooskrba v Sloveniji: Trenutne razmere in izzivi
Glede samooskrbe je Slovenija v alarmantnem položaju, vendar v Evropi nasploh še vedno pridelamo dovolj hrane. Samooskrba je bila na prehranskem področju v Sloveniji nekoč na visoki ravni, danes pa se soočamo z neugodnim stanjem. Največjo samooskrbo imamo na področju pridelave mleka in mlečnih izdelkov, jajc ter mesa, najmanjšo pa pri sadju in zelenjavi, kjer je stopnja pod 50 %.
Analize kažejo, da so posamezni pridelki, na primer svinjina, tudi pod 50 %, medtem ko je količina perutninskega in govejega mesa primerna. Vsekakor bi morali samooskrbo v Sloveniji povečati ter podpreti lokalne kmete in njihovo pridelavo.
Naša šola podpira lokalno in ekološko pridelano hrano
Na naši šoli podpiramo lokalno pridelano hrano. Naročamo tudi lokalno pridelan kruh, mleko in mlečne izdelke ter druga živila. Na šoli uživamo tudi ekološko pridelano hrano.
Pot k večji samooskrbi in zmanjšanju lakote
Želimo si, da bi bili v Sloveniji bolj samooskrbni, zavrgli manj hrane in na ta način zagotovili več hrane za tiste, ki je zdaj nimajo dovolj.
DANES JE TUDI SVETOVNI DAN KRUHA
Danes je svetovni dan kruha. Kruh že od nekdaj velja za dobrino, ki ne le nasiti lačna usta, pač pa ima globlji simbolni pomen. Je znak blagostanja, sad dela pridnih rok, je sporočilo miru in spoštovanja.
Vsak od nas je poklican k temu, da to tradicijo in kulturo spoštovanja do kruha ohranja in jo prenaša na svoje naslednike, ki se niso soočali s pomanjkanjem kruha. Dolžni smo ohraniti to dostojanstvo naroda tudi z odnosom do kruha. Naj ima torej kruh na naši mizi častno mesto! Naj bo kruh kot bogat prehranski vir del našega vsakdanjega jedilnika in ne vir prezira in predmet izključevanja! Naj bo zato letom, fizičnim aktivnostim in počutju primerno odmerjen morebiten višek pa nikoli zavržen v smeti!
Zato vsaj na današnji dan kruha povejmo svojim domačim, ki morda še niso slišali ali pa celo pozabili, da je kruh spoštovanja vreden dar. Pa naj smo ga kupili v supermarketu, v bližnji domači pekarni ali sami spekli doma s posebno skrbjo in ljubeznijo.
Pripravila: Bronja Dolamič
Viri:
https://www.fao.org/world-food-day/en
https://www.nasasuperhrana.si/
